Kdo se boji rjavega medveda?

Članek je bil originalno objavljen v Barjanskem listu.

Uvod

Rjavi medved (Ursus arctos) je živalska vrsta, ki zaradi svojih fizičnih lastnosti vzbuja radovednost in strahospoštovanje med prebivalci in obiskovalci gozdov ter bolj odmaknjenih naselij. O tej vrsti je ravno zaradi pradavnega strahu človeka pred velikimi zvermi razširjenih veliko pol- in neresnic. V soboto, 14. aprila v Rakitni, jih je na izredno zanimivem predavanju z naslovom »Kdo se še boji rjavega medveda? Življenje slovenskih medvedov, kot ga razkriva GPS telemetrija« razčistil domačin, raziskovalec velikih zveri in profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, dr. Klemen Jerina.

Rjavi medved

Medvedovo originalno območje razširjenosti obsega praktično celo severno poloblo, vendar pa se je zaradi vpliva človeka močno zmanjšalo. Tudi v Sloveniji bi bil pred približno 100 leti najbrž iztrebljen, če ga na svojih posestvih ne bi ohranila plemiška družina Auersperg. Danes v Sloveniji živi približno 400 do 500 medvedov (število se nenehno spreminja zaradi prehoda čez državne meje), kar je ena izmed najgostejših populacij na svetu.

Telemetrija

S pomočjo GPS telemetrije je dr. Jerina s sodelavci dobil zelo dober vpogled v življenje medvedov pri nas. Na živali so namestili posebne ovratnice z GPS oddajniki, s katerimi so 24 ur na dan spremljali njihovo lokacijo in aktivnost. Spodaj je navedenih nekaj zanimivih ugotovitev:

  • Podnevi se zadržujejo stran od človeka, naseljem se približajo samo ponoči. Gibajo se večinoma po gozdovih, zaidejo v okolico praktično vseh vasi v naši občini in tudi na ljubljansko barje.
  • V povprečju prehodijo 3 do 4 kilometre na dan, lahko pa tudi mnogo več[1].
  • Izjemno obvladajo prostor in so zelo inteligentni, ko gre za iskanje hrane. Nahajališča hrane si dobro zapomnijo za več let in pot nazaj najdejo kljub veliki oddaljenosti[2].

Konflikti

Človeka se medved boji in ga navadno ne želi poškodovati (statistična verjetnost, da nas medved poškoduje je približno enaka 0%[3]). Naseljem se medved približa s ciljem iskanja hrane (ima odličen voh[4]). Najpogostejši škodni primeri so na drobnici in čebelnjakih.

Pri preprečevanju konfliktov med človekom in medvedom je najpomembnejša preventiva. Odpadne hrane ne smemo odlagati na odprtih odlagališčih v bližini naselij. Uporabljati je potrebno zaprte smetnjake, ki onemogočajo širjenje vonja odpadne hrane. Odstrel in krmljenje sta dokazano manj učinkovita ukrepa.

Srečanje

Medved ima veliko ostrejša čutila od nas, zato človeka zazna in se umakne, če v gozdu povzročamo vsaj malo hrupa. Če vseeno pride do srečanja, so priporočila naslednja:

  • Medveda ne gledamo v oči. To v naravi pomeni agresivnost.
  • Počasi se umikamo nazaj. Hiter beg ni priporočljiv.
  • Če medved steče proti nam, je zelo verjetno (97%), da izvaja lažni napad. S tem nas želi preplašiti in nas najverjetneje ne bo poškodoval.

Zelo pomembno je, da imamo v gozdu psa na povodcu! V nasprotnem primeru lahko pes razdraži medveda in ga »jeznega« pripelje nazaj k gospodarju.

Rjavi medved je v svetovnem merilu velika redkost. Nova spoznanja raziskovalcev nam omogočajo lažje sobivanje in zmanjšujejo strah pred temi velikimi zvermi. Prav je, da cenimo in ohranjamo to naravno bogastvo, ki nam je bilo naklonjeno. 

                                                                                   


[1] Ena izmed večjih izmerjenih dnevnih prehojenih razdalj je 30 km.

[2] Vrnejo se tudi iz druge države (Hrvaške).

[3] Znani so primeri, ko so posamezniki hodili opazovat medveda v bližino njegovega brloga. Takšno početje je nespametno in zelo poveča možnost konflikta.

[4] V Skandinaviji so ugotovili, da odprto konzervo sardin ob ugodnem vetru zavoha kar na 10 kilometrov!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s