Kako do novih delovnih mest v gozdno-lesnem sektorju?

Do novih delovnih mest v gozdno-lesnem sektorju z naprednimi tehnologijami in ne s povečevanjem poseka

V slovenski družbi smo se končno začeli zavedati pomena naših gozdov ter lesa kot edine gospodarsko pomembne surovine. Država je s sprejetjem Akcijskega načrta za povečevanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 “Les je lep” vrednostno verigo lesa prepoznala kot strateško nacionalno razvojno priložnost, kjer so velika tudi pričakovanja v zvezi z novimi delovnimi mesti. 

V zadnjem času se slišijo pobude, da naj bi nova delovna mesta ustvarili s povečevanjem poseka lesa v državnih gozdovih. To stališče je zavajajoče in v nasprotju z javnim interesom. Koalicija za gozd, ki jo sestavljajo nevladne organizacije in samostojni strokovnjaki, povečevanju poseka v državnih gozdovih odločno nasprotuje. Kakovostnih novih delovnih mest ne bo zagotovilo povečanje poseka, ampak  povečanje predelave lesa na višjih zahtevnostnih stopnjah z uporabo sodobnih tehnologij.

Koalicija za gozd je proti brezglavemu povečevanju poseka v državnih gozdovih, ker ta ukrep ne zagotavlja delovnih mest z dolgo življenjsko dobo in visoko dodano vrednostjo, obenem pa še dodatno obremenjuje že precej načete gozdne ekosisteme. Povečanje poseka bi služilo izključno zasebnim interesom, ustvarilo pa bi le zanemarljivo število novih delovnih mest.

Koncesije za izkoriščanje državnih gozdov, ki jih je država podelila po močno prenizki ceni, se iztečejo leta 2016. Pritiski koncesionarjev, da bi v tem času izkoristili čim več lesnega državnega naravnega bogastva, so veliki, naloga pristojnega Ministrstva za kmetijstvo in okolje pa je, da zaščiti javni interes in v največji možni meri omeji to “legalno krajo” državnega premoženja.

V gozdovih, ki so v lasti države, se je posek v zadnjih treh letih močno povečeval. Maksimalni etat (letni posek, ki zagotavlja trajnostno gospodarjenje z gozdom) je v državnih gozdovih praviloma realiziran in povečevanje poseka ni upravičeno. Kljub povečevanju poseka je število delovnih mest v slovenskem gozdno-lesnem sektorju v zadnjih letih drastično upadalo, iz leta v leto pa je naraščal delež izvoza nepredelanega slovenskega lesa (34 % v letu 2011).

Kljub močnemu povečanju poseka v zadnjih treh letih je Sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč Republike Slovenije še vedno neto prejemnik iz proračuna. Ironično je, da gozd prekriva skoraj 60 % površine Slovenije, hkrati pa dejavnosti v gozdno-lesnem sektorju predstavljajo le nekaj manj kot 2 %  letnega BDP.

Dr. Pohleven z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani trdi, da lahko 100 m3 posekanega in predelanega lesa zagotovi 1 delovno mesto. V Sloveniji to niti približno ne drži, saj pride eno delovno mesto na 400 m3 posekanega lesa.

Slovenija ima v gozdno-lesnem sektorju ogromen potencial v mladih izobraženih kadrih (veliko je brezposelnih) in malih ter srednje velikih podjetjih, ki jih je potrebno podpreti ter zagotoviti ugodno okolje za njihov razvoj. Uporaba dobrih praks iz tujine in uvajanje novih tehnologij na področju pridobivanja in predelave lesa lahko Slovenijo popeljejo iz gospodarske krize in obenem zagotovijo trajno ogrodje za stabilno domače gospodarstvo.

Dodano vrednost predelave lesa je potrebno zadržati v Sloveniji in s tem omogočiti financiranje novih razvojnih projektov ter sčasoma s pametnimi obdavčitvami pridobiti stabilne prihodke v proračun. Za način, kako naj to naredimo, se moramo ozreti le čez severno mejo. Nove tehnologije v predelavi lesa so v svetu v velikem vzponu in pomembno je, da ujamemo te trende.

Slovenski gozdno-lesni sektor je pred velikim razpotjem. Odločiti se bo potrebno med starim in novim načinom delovanja. Po našem mnenju je potrebno dati priložnost novim pristopom in tehnologijam ter ujeti val, ki se začenja v razvitejših državah. Zavedati se moramo, da z nadaljnjim  povečevanjem poseka in zmanjševanjem gozdne površine ob obstoječem neučinkovitem sistemu izkoriščanja vrednosti lesa izgubljamo državno premoženje, obenem pa negativno vplivamo na ostale, neekonomske funkcije gozda.

V mnogih pogledih, npr. po deležu mrtvega lesa, ki je ključen za delovanje ekosistema, naši gozdovi že sedaj ne dosegajo tujih standardov sonaravnega gospodarjenja z gozdovi.
Na osnovi navedenih argumentov Koalicija za gozd zavrača tezo, da bi s povečanjem poseka lesa lahko ustvarili nova delovna mesta. Povečevanju poseka v državnih gozdovih nasprotujejo iz strokovnih razlogov in menijo, da je v nasprotju z javnim interesom.

Koalicija za gozd:
Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov – Dinaricum
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
Zavod Grč Vrh

Dodatne informacije:
Boris Rantaša, koordinator Koalicije za gozd: brantasa@gmail.com

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s