Slovensko gozdarstvo in spletna družbena omrežja

Gozdarstvo kot tradicionalna gospodarska in strokovna panoga novosti sprejema počasi in pogosto s težavo. To je po eni strani slabo, ker prihaja do napredka počasi in so zanj potrebni veliki napori, po drugi strani pa dobro, ker je otežen postopek napredka odličen “filter” za novosti, ki bi se kasneje lahko izkazale za neprimerne ali pa celo povzročile škodo. Podobno kot pri vseh novostih je napredek počasen tudi na področju spletnih družbenih omrežij.

V začetnih letih razvoja spletnih družbenih omrežij gozdarji niso bili zelo aktivni, razen pobud posameznikov, ki večinoma niso bili del katere izmed večjih institucij ali podjetij. Na tem mestu velja izpostaviti gozdarskega inženirja Marka Puschnerja, ki od leta 2012 ustvarja, vzdržuje in ureja spletno mesto gozd-les.com, katerega vsebine močno zaznamujejo gozdarski del spletnih družbenih omrežij, ter nekaj redkih blogerjev (npr. Gozdarski blog in tudi tale, ki ga trenutno berete).

Danes, ko ima največje spletno družbeno omrežje Facebook v Sloveniji po podatkih iz raziskave MEDIA+ 2016 skoraj 600.000 dnevnih uporabnikov, skupaj pa skoraj 900.000, pa postaja zanimivo tudi za gozdarsko stroko. To po eni strani zaradi zahtev financerjev ugotavljamo delavci na evropskih projektih, katerih večina predvideva prisotnost in objave na večjih spletnih družbenih omrežjih, kot tudi številna mala in srednje velika podjetja, ki izvajajo gozdarske storitve in na njih iščejo stik s strankami. S preprostim preračunom in nekoliko ugibanja pa lahko ugotovimo, da je na Facebooku dnevno aktivnih verjetno okrog 100.000 lastnikov gozdov, glede na splošno “sliko prebivalstva” Facebooka verjetno predvsem tisith manj aktivnih (srednjih let, živečih v mestih).

Uporabniki Facebooka lahko spremljamo dnevno rast obojih in na Facebooku izvemo vedno več zanimivega, povezanega z gozdovi in gozdarsko stroko. Spodbudno je tudi, da prihaja tudi do (bolj ali manj) strokovnih debat v komentarjih. Na Facebook in druga spletna družbena omrežja previdno vstopajo tudi večje gozdarske institucije, kot sta podjetje Slovenski državni gozdovi d.o.o., Zavod za gozdove Slovenije in večja podjetja za izvedbo gozdarskih del.

Spletna družbena omrežja torej postajajo vedno bolj zanimiva tudi za gozdarske strokovnjake, institucije in podjetja. Kako in kdaj pa jih je smiselno uporabljati? Odogovori na ta vprašanja so v objavi: Kako in kdaj je Facebook lahko uporaben za gozdarske organizacije in podjetja?

Kaj pa menite vi? Tudi sami zaznavate vedno več gozdarskih objav med pregledovanjem objav na svojih spletnih družbenih kanalih? Vabljeni na debato v komentarjih – tukaj ali pa na katerem izmed omrežij :)

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s