Kako in kdaj je Facebook lahko uporaben za gozdarske organizacije in podjetja?

V 1. delu tega zapisa (Slovensko gozdarstvo in spletna družbena omrežja) so našteti razlogi, zakaj so spletna družbena omrežja in predvsem Facebook vedno bolj pomembna tudi za slovensko gozdarstvo. Kako in kdaj pa naj jih uporabimo, ko komuniciramo kot gozdarsko podjetje ali organizacija?

Kot pri vsaki (strateški) komunikaciji si moramo začetkom zastaviti vprašanje: “Kaj želimo doseči?” Brez jasno opredeljenenga cilja se bomo hitro izgubili v poplavi možnosti, ki jih Facebook ponuja. V opozorilo: “promocija” v širšem pomenu besede se je v praksi izkazala kot ne dovolj jasen cilj – aktivnosti na spletnih družbenih omrežjih s tem namenom se po navadi končajo po začetnem obdobju, po katerem se sprva zabavna naloga prelevi v dolgočasno in ponavljajoče opravilo. Kot zelo dosegljiv cilj se je v gozdarski praksi izkazala promocija in diseminacija dogodkov in publikacij. Facebook se je za ta namen izkazal kot optimalen komunikacijski kanal zaradi širokega nabora uporabnikov in visoke interaktivnosti ter prilagodljivosti, ki jih omogoča. Primer zgodbe o uspehu, pri kateri sodelujem, je Gozd eksperimentov, ki (tudi) s pomočjo Facebooka redno “polni” vse dogodke, ki jih organizira. Uporaben je tudi kot kanal za širjenje novic, ampak tukaj ostajajo ključne spletne strani, blogi in Twitter (mednarodno), je pa zaradi velikega števila uporabnikov zelo primeren za debato s ciljnimi skupinami.

Ko nam je namen oz. cilj jasen in ga imamo opredeljenega, se vprašamo: “Koga želimo doseči?” To vprašanje je vsaj tako pomembno kot prvo, saj nam narekuje vse naslednje korake. Facebook se je v praksi izkazal kot zelo primeren za doseganje študentov gozdarstva, izvajalcev gozdarskih del, mednarodnih gozdarskih organizacij, učiteljev in učiteljic, ljubiteljev narave (gobarji, planinci, kolesarji, …) in tudi lastnikov gozdov, v katerih pa verjetno zaenkrat leži največji neizkoriščen potencial. O tem, da so lastniki gozdov na Facebooku zelo verjetno precej aktivni, priča tudi veliko število gozdarskih izvajalskih podjetij, ki so tam prisotna. Za ciljanje določenih skupin uporabnikov z določenimi interesti so zelo uporabne Facebook skupine (Groups), ki v zadnjem času pridobivaju na pomenu (objave se prikazujejo pogosteje).

Prek oglaševalskih funkcij (ki jih ne uporabljam in ne poznam dobro) Facebook omogoča tudi natančno ciljanje točno določenih ciljnih skupin (glede na starost, dohodek, obnašanje …). Primer dobre prakse dela s ciljno skupino urbanih gozdarjev je promocija Evropskega foruma za urbano gozdarstvo 2016 v Ljubljani, na katerega smo s pomočjo intenzivne kampanje na spletnih družbenih omrežjih uspeli privabiti široko mednarodno občinstvo. Facebook in predvsem Twitter sta se v preteklosti izkazala kot dobra kanala za komuniciranje z mediji – prek njih pride do vedno večjega števila prispevkov, ker jih novinarji uporabljajo za iskanje svežih informacij.

Ko poznamo svoj cilj in svojo ciljno skupino, se odločimo za način komuniciranja. Lahko ustvarimo stran (Pages), dogodek (Events), lahko jih nagovarjamo prek skupin (Groups) ali zasebnih sporočil (Messenger). Na voljo imamo različne tipe objav, pri čemer facebookovi algoritmi za prikazovanje novic trenutno najviše vrednotijo video, še posebej video v živo (Live). Pristop in jezik nam narekujejo navade in želje članov naše ciljne skupine – spet podobno, kot pri kateri koli drugi komunikaciji (pri naslavljanju učiteljic in učiteljev uporabljamo laični jezik in več slikovnih materialov, pri naslavljanju gozdarjev pa smo lahko bolj strokovni in tudi nekoliko (vendar ne preveč!) suhoparni, tudi čas objave izbiramo glede na dnevni in tedenski ritem naših uporabnikov). Kar je drugače kot pri komunciranju prek klasičnih komunikacijskih kanalov pa je:

  • tempo – potreben je velik časovni vložek in hiter odziv na reakcije uporabnikov, če želimo, da naše vsebine doživijo “organsko rast”;
  • monitoring – Facebook (in druga spletna družbena omrežja in iskalniki) omogočajo spremljanje odziva uporabnikov v realnem času;
  • materialni stroški – so pri spletnem komuniciranju bistveno nižji kot pri klasičnih komunikacijskih kanalih.

Največji prednosti komuniciranja na spletnih družbenih omrežjih za gozdarske organizacije in podjetja sta interaktivnost in možnost prilagajanja, ki nam omogoča doseganje ciljnih skupin na način, ki jim ustreza. Ko se to zgodi, se nezaželena “krama” spremeni v dobrodošlo informacijo in le takrat lahko naša sporočila resnično dosežejo svoj namen. Če smo pogumni, so lahko spletna družbena omrežja tudi odličen poligon za preverjanje idej in zamisli.

Kaj pa menite vi? Delate nekatere stvari drugače ali imate drugačne izkušnje? Vabljeni na debato v komentarjih – tukaj ali pa na katerem izmed omrežij :)

 

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

w

Connecting to %s